Pomembno vprašanje, na katerega ni enoznačnega odgovora. Boljše poznavanje sebe nam po eni strani življenje lahko olajša, saj nam omogoča sprejemanje odločitev, ki so bolj skladne z našimi resničnimi motivi, po drugi strani pa vsaj začasno tudi oteži. Zavedanje nekaterih principov delovanja duševnosti in sveta, pa tudi naših individualnih posebnosti, je namreč lahko obremenjujoče ali vsaj neprijetno. "Blažena nevednost", pravi znani rek in v njem je nemalo resnice. Odgovor je zato močno odvisen od položaja zavestnosti na lestvici vaših vrednot. Če se nahaja pri vrhu, si vprašanja najbrž še zastavili niste. Sokratova izjava, da je le raziskano življenje vredno življenja, se vam zdi samoumevna. Če pa vam je pomembnejše kaj drugega in bi radi samospoznavanje uporabili kot sredstvo za doseganje le-tega, je to seveda možno, a ima, kot vsaka stvar, lahko pozitivne in negativne učinke, ki jih ni mogoče predvideti. Boljše poznavanje sebe lahko, na primer, izboljša vaš partnerski odnos, lahko pa mu tudi škodi. Pri delu lahko postanete bolj učinkoviti, lahko pa tudi manj. Odvisno od tega, kaj o svojem partnerskem odnosu oziroma delu spoznate. Globlje zavedanje lastnih motivov vas lahko pripelje do jasne odločitve ali pa vam situacijo še bolj oteži. Od vaših vrednot in konkretne situacije je odvisno, ali boste tvegali neprijetne posledice globlje zavestnosti zaradi polnejšega doživljanja.
Na neki drugi ravni pa samospoznavanje gotovo pogosteje koristi kot ne: že sama sprememba odnosa do lastnih duševnih težav sprosti krč, ki se okoli njih navadno ustvari. Ko jih prenehamo doživljati kot nekaj, kar je treba nemudoma odpraviti, in nam postanejo zanimive ter se začnemo iz njih učiti, jih vidimo manj obremenjeno ter zato jasneje. Nemalokrat se težave razrešijo že samo s tem ali pa se tako vsaj odpre pot k njihovi razrešitvi.