Kakšen je odnos samospoznavanja do duhovnosti?

Duhovna izkustva so lahko, kot vsa druga izkustva, predmet raziskovanja. Načeloma jih ne obravnavamo kot kaj posebnega, ne v smislu patologije, ne v smislu večvrednosti. Kot z vsemi drugimi izkustvi se poskušamo tudi z njimi čim bolj neposredno soočiti in jih razumeti v kontekstu človekove celotne bivanjske situacije. Samospoznavanje nima nobenega eksplicitnega duhovnega ozadja, torej ne izhaja iz nobene duhovne tradicije oziroma doktrine in ne priznava nobene duhovne avtoritete onkraj tega, kar lahko posameznik sam čuti in razume. Po svojem osnovnem namenu pa je blizu tistim duhovnim pristopom, ki spodbujajo posameznikov neposreden uvid v delovanje lastne duševnosti in Jaza, predvsem budizmu in učenjem Jiddu Krishnamurtija.