Usmerjeno samospoznavanje

Če se pri odprtem samospoznavanju sprašujemo "kaj je" in pri odločitvenem "kaj narediti", se pri usmerjenem samospoznavanju posvečamo vprašanju, kako narediti to, kar že vemo, da bi radi naredili. O cilju samem se ne sprašujemo, razen če se pokaže, da je naša pot do njega težavna zato, ker pravzaprav ne vemo, kaj hočemo. V tem primeru se usmerjeno samospoznavanje preobrazi v eno od ostalih oblik samospoznavanja. Če pa je cilj dovolj jasen, ga izkoristimo za raziskovanje notranjih ovir, ki nam njegovo doseganje otežujejo, ter novih možnosti doživljanja in vedenja, ki bi nas do njega lahko pripeljale.

Pri tej obliki samospoznavanja zavzemam manj nevtralno pozicijo. Pri iskanju optimalne poti do cilja sodelujem tudi tako, da na podlagi lastnih izkušenj predlagam možnosti doživljanja in delovanja, na katere sami mogoče niste pomislili. Še vedno ne v smislu nasvetov, ampak bolj kot predlogov, ki bi se mi jih zdelo vredno preizkusiti.