14. 4. 2014

Pogovarjanje v vsakdanjem življenju

Ekologija medosebnih odnosov

Potreba po skupni resničnosti ni nikjer močnejša kot v bližnjih medosebnih odnosih. Čeprav nujna, pa ta skupaj ustvarjena in vzdrževana objektivnost neizprosno omejuje to, kar si v bližnjih odnosih najbolj želimo: pristen stik naših subjektivnosti. Ob drugih smo lahko mi sami do meje dobrega in pravilnega, na katero skupaj pristajamo. Bližnji odnosi so zato vedno tudi bojišča za resnico; takšno, ki bi nam omogočala čim polnejše doživljanje in čim pristnejše izražanje. Žal se premalo zavedamo, da ta borba – z ranami, ki jih zadaja oziroma odpira – ni zares potrebna. K ustvarjanju skupnega prostora lahko pristopimo tudi drugače: namesto prepričevanja in prepiranja lahko izberemo pričevanje in odpiranje. Tako se skupna resničnost oblikuje spontano, namesto da jo skušamo drug drugemu vsiliti. Predavanje predstavi možnosti, ki jih veščina pogovarjanja ponuja, pa tudi težave, s katerimi se sooča v vsakdanjem življenju.