Večji del naših prizadevanj leži na dimenziji iskanja prijetnega - izogibanja neprijetnemu. Ta dimenzija se razteza med skrajnostima užitka na eni in bolečine na drugi strani. Tudi ko zavestno zagrizemo v kaj neprijetnega ali odložimo kaj prijetnega, to naredimo zato, ker se kot posledice nadejamo nečesa bolj prijetnega ali vsaj manj neprijetnega. To se zdi samoumevno. Toda kaj je pravzaprav tisto, kar naredi prijetno prijetno in neprijetno neprijetno? Je na to sploh mogoče odgovoriti? Ni vprašanje podobno neodgovorljivo od, recimo, vprašanja, kaj je rdeče rdečega? Na podlagi raziskovanja lastnega izkustva trdim, da vprašanje ni le zelo smiselno, ampak je ozavestitev skrite komponente užitka ter bolečine bistveno za razumevanje zasvojenosti in trpljenja, dveh plati istega kovanca. Šele ko neposredno uvidimo, kaj pravzaprav iščemo v užitkih in kaj je tisto zares neprijetno bolečine, se pokaže pot tako iz zasvojenosti kot iz trpljenja.